Pozdravljeni!
Maj pa zgleda kar pester. Novice že drugič, sledijo še kakšne. Ker v elektronska sporočila ne dajem celih priponk ali slik (pač omejitev na brezplačno) vas vabim, da poklikate priložene bližnjice in si dokumente ogledate v celoti.
Prvo in najpomembnejše! Z Koširjem sva pripravila Razpis za strelsko tekmo v preciznem streljanju 28. maja! Podrobnosti najdete s klikom na povezavo https://pvds-se.si/wp-content/uploads/2022/05/strelska-tekma-GOTENICA-PVDS-SE-28MAJ2022.pdf , kar ni zapisano je uredil Janez in bo obelodanjeno na strelišču. Upam, da se vidimo, čeprav je čas piknikov in družinskih druženj.
Drugo: 13. maja smo imeli krajšo spominsko slovesnost Dolskem s katero smo se poklonili našemu pokojnemu članu Zdravku Zupančiču in družini ponovno izrekli zahvalo za razumevanje naših takratnih potreb po hrambi dela našega orožja na “tajnih lokacijah”. Ob tem smo se z Marto dogovorili, da bomo letos (poleg vzdrževanja spominske plošče) na fasado hiše namestili granitno ploščo (osnovo), na slednjo pa pritrdili spominsko ploščo. Prav tako smo jo seznanili z možnostjo uveljavljanja statusa vojnega veterana, ki ga lahko uveljavljajo na podlagi svojega prispevka (izpostavljanja) v tistem času ter ji ponudili pomoč pri urejanju statusa. Slavnostnemu dogodku je dodal piko na i župan občine Dol Željko Savič, kot nekdanji pripadnik enote, ki je imela pri Zupančičevih tajno skladišče. Sledilo je prijetno druženje, ki se je zavleklo v pozno popoldne. Obujeni so bili spomini nekdanjih sodelavcev na dogodke iz obdobja osamosvajanja R Slovenije, pa tudi kaka aktualna ni manjkala. Nekaj fotografij bom objavil v Foto galeriji.
Tretje:
Članek dr. Tomaža Časa z naslovom “Ob rob proslavam na Mali gori in dnevu upora proti okupatorju”, ki je bil objavljen v Dnevnikovem objektivu 14.05.2022 najdete na tej povezavi: https://pvds-se.si/wp-content/uploads/2022/05/Ob-rob-proslavam-na-Mali-gori-in-dnevu-upora-proti-okupatorju.docx
Avtor članka je bil ponovno prisoten na proslavi, ki jo domoljubno Društvo TIGR organizira ob dnevu TIGR 13. maja, včasih tudi ob dnevu organov za notranje zadeve. Prvič je bil na Mali gori na proslavi leta 2001 kot slavnostni govornik, ko je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo. Od takrat prireditev redno obiskuje, ni pa se udeležil dveh proslav, ki ju je na Mali gori organizirala trenutno še aktualna vlada ob dnevu upora proti okupatorju. Več pa v članku na povezavi 🙂
Četrto:
Kot vam je poznano je Združenje Sever član svetovne organizacije vojnih veteranov. Njihovo glasilo je objavljeno v angleščini, ker pa večina tega jezika ne obvlada aktivno je dodan “google” prevod v Slovenščino. Pa poskusite vsebino zadnje objave:
” Google prevod: FIR se spominja Josipa Broza Tita (1892 – 1980) – “večnega partizana”
Mednarodna zveza odpornikov (FIR) se s tem glasilom spominja enega najpomembnejših političnih in vojaških voditeljev evropskega partizanskega boja Josipa Broza Tita, rojenega 7. maja 1892 v Kumrovcu, umrlega 4. maja 1980 v Ljubljani.
Kot vojak v avstro-ogrski vojski je Broz postal ruski vojni ujetnik. Leta 1917 je v Petrogradu doživel oktobrsko revolucijo, se pridružil Rdeči gardi in se v državljanski vojni boril na strani boljševikov. Ko se je vrnil v takratno Kraljevino Jugoslavijo, se je pridružil Komunistični partiji Jugoslavije, prepovedani od leta 1921, postal član politbiroja in organiziral delo iz političnega podzemlja. Že takrat je prevzel borbeno ime Tito, po katerem je bil znan do smrti. V imenu stranke je od leta 1936 do 1938 iz Pariza organiziral pot jugoslovanskih prostovoljcev v internacionalne brigade v španski državljanski vojni. V Jugoslavijo se je vrnil, ko je bil imenovan za generalnega sekretarja stranke.
Po invaziji nemških in italijanskih čet na Jugoslavijo aprila 1941 je organiziral boj komunističnih partizanov proti nemškim in italijanskim okupatorjem, pa tudi z njimi zavezniško fašističnemu ustaškemu gibanju Hrvaške in srbskim četnikom. Tudi Titova zasluga je bila, da se je komunistično usmerjena Partizanska narodnoosvobodilna vojska uspela uveljaviti kot politično najvplivnejša skupina. V času odporniškega boja je bil Tito imenovan za maršala, od 29. novembra 1943 pa je vodil Protifašistični svet narodne osvoboditve (AVNOJ), ki je sestavil prvo začasno vlado. Titov prestiž je izhajal tudi iz dejstva, da je bil stalno v bojnem območju. Njegov optimizem in strateška spretnost sta motivirala partizane. Od leta 1943 je bila Ljudska osvobodilna vojska priznana kot bojni del protihitlerjeve koalicije in podprta z zavezniško zalogo orožja. Od konca leta 1944 je antifašistični svet izvajal oblast v večjih delih Jugoslavije. Na tej podlagi je bila možna tudi osvoboditev Beograda skupaj s sovjetsko vojsko oktobra 1944.
Tito in njegovi soborci so že v partizanskem boju oblikovali obrise nove države, ki je bila razglašena v “Federalni ljudski republiki Jugoslaviji” 29. novembra 1945. Vključevala je šest konstitutivnih republik Srbija, Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedonija. Osnova je bil lasten socialistični model države, delavskega samoupravljanja: gospodarstvo naj bi decentralizirali in ga vodili delavski sveti.
Tito je postal prvi predsednik vlade te nove Federativne ljudske republike. Zaradi vse večjih konfliktov s Stalinovo zunanjo politiko in aktivnega vpliva britanskih politikov, ki so na Balkanu videli svojo politično sfero vpliva, je prišlo do preloma v komunističnem gibanju in izključitve Jugoslavije iz Kominforma. Odnosi z ZSSR so se normalizirali šele po Stalinovi smrti.
Po sprejetju nove jugoslovanske ustave leta 1953 je bil Tito 14. januarja 1953 izvoljen za predsednika, to funkcijo je opravljal dosmrtno od leta 1963.
Tito je imel pomembno vlogo na mednarodni ravni od šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej, ko je skupaj z egiptovskim predsednikom Gamalom Abdelom Naserjem, indijskim premierjem Jawaharlalom Nehrujem in indonezijskim predsednikom Sukarnom ustvaril mrežo “neuvrščenih držav” v Združenih narodih, ki je spodbujala enakost, mirno sobivanje med bloki in državami v razvoju. Ta mreža je bila pomembno orodje za razvoj gibanja za neodvisnost v nekdanjih kolonialnih državah.
Titov mednarodni prestiž se je ponovno pokazal maja 1980, ko so se voditelji vlad in držav iz skoraj 100 držav po svetu zbrali v Beogradu na njegovem pogrebu. Vse do danes je živ spomin na tega partizanskega vodjo in velikega jugoslovanskega političnega vodjo – tudi v vrstah FIR in njenih članskih zvez.”
Peto: še vedno so odprti razpisi (poglej objave na www.pvds-se.si ali starejše maile. Čakamo prijave 🙂
Toliko za danes, iskrene čestitke ob Dnevu vojnih veteranov, prispevki bodo danes in v prihodnjih dneh nedvomno objavljani po sredstvih javnega obveščanja.
Veteranski pozdrav,
Janez Portir
predsednik društva