Po pomladnih pohodih povezanih z nekdanjim našim delom in veteranstvom (Rupnikova linija, Gore, Triglav) smo 19. in 20. julija izvedli pohod iz Jezerskega (po Slovenski poti: čez Ledine, Ledinski vrh) na Okrešelj. Jedro članov našega društva so tudi tokrat oplemenitili: članici PD Preddvor in član PVDS Ljubljana, vse pa sta pripravila in odlično izpeljala naša člana, gorska vodnika Mateja in Tone.
Na Okrešlju smo obudili spomin na očeta današnjega Brajnikovega memoriala (seveda gre za Mitjo Brajnika, s katerim smo v času službovanja tudi odlično sodelovali), ki je že postal legendarni preizkus psihofizčnih sposobnosti aktivnih in upokojenih policistov.
Sledilo je prijetno druženje in obujanje doživetega (zahtevna pot čez “raufenk”, božanski razgledi, lenobno nastavljanje črede gamsov, hoje ob in čez državno mejo …), padla pa sta tudi valat in kak berač 🙂 Večernem orkestriranju na skupnih ležiščih je sledila mrtva tišina, ki je potrjevala, da zbira, vsak po svoje, moči za naslednji dan.
Prebujeni v prelepo sončno jutro smo pogledovali proti Kamniškemu sedlu in Brani, ki sta bili naša naslednja cilja, tako blizu, pa tako daleč. Razpoloženi smo zagrizli v hrib in … po skupnem litru znoja stali na vrhu Brane (čisto po resnici: ne vsi 🙂 ).
Spust, nazaj na sedlo, je obetal počitek in predajanje soncu ter lahnemu vetriču, ki je odvedel odvečno temperaturo. Sledil je spust v dolino, nekateri smo se celo “smučali” po melišču. V Kamniški Bistrici nas je pričakal toplotni udar (na vrhu je bilo res sveže), ki smo ga ukanili z namakanjem nog v mrzlo reko, za prijetno presenečenje in obližem za dušo je poskrbel Dare z hladnim pivom in drugimi brezalkoholnimi napitki. Kako je prijalo, Dare ti si car!
Analiza pohoda je izdvojila: izjemen pohod, izjemna vodnika, izjemna družba! Pa, da ne pozabim Roka, našega najmlajšega simpatizerja, ki je vzdržal skoraj vse napore, ki so bili namenjeni nam.
Se vidimo avgusta na Triglavskih? Število mest omejeno, prijave takoj, zgolj do zasedbe prostih mest!