Pozdravljeni vsi skupaj!
November se izteka, pred nami je zadnji mesec tega leta. Nekateri že izklapljate in se predajate mrzlici nakupov, Miklavž, dedek Mraz, vmes še Božiček, pa novoletno zabavo je treba pripravit …
Ja, gužva pred vrati, ampak upam, da se uspete udeležiti še kakšne »naše« aktivnosti, ki jo pripravljamo pred koncem leta, opraviti obračun za letos in napisati želje za naslednje…
Poročila:
26. oktobra smo izvedli spominski pohod Beznik Vincencija – Vinka, našega nekdanjega poveljnika in obudili spomine na nekoč »našo« Jasnico, kjer sta nas pričakala Peter Ješelnik in njen »nov« lastnik Tine Pelc. Organizacijska »trojka« nam je predstavila namen in pomen nekdanjega Centra milice za usposabljanje posebnih in vojnih enot Milice, nekdanji poveljniki, inštruktorji in njen skrbnik pa so vse skupaj začinili s svojim pričevanjem. Naj povem, da mi je Jasnica spet omogočila podoživljanje tistega večera pred izvedbo dodatnega zavarovanja Gotenice in zavedanje njenega pomena pri snovanju in pripravi vsega, kar je kasneje uresničeno z ustanovitvijo specialne enote. Hvala Angelu, Petru, Stanetu in seveda Tinetu, da so nam omogočili to izkušnjo. Za tiste najbolj radovedne pa: Jasnica je odprta le po dogovoru, danes jo je mogoče najeti za organizacijo različnih dogodkov, ima otroško igrišče in piknik prostor, ki sta ob najemu objekta brezplačna.
Sledil je standardni pohod do pokopališča v Stari Cerkvi, kjer smo se na grobu poklonili spominu na Vinka, položili ikebano in prižgali srečko. Da smo aktivnost vzeli resno kaže tudi izjava našega predsednika, da bo ohranjanje te tradicije naša obveza, vse do takrat, ko bo ob grobu stal le še eden izmed nas.
Nadaljevali smo do Vadbenega centra v Gotenici, ki je bil poimenovan v vadbeni center Vinka Beznika, kjer nas je že čakal naš Zlatko Bešker, ki se je po upokojitvi predal slikarstvu. Njegova ideja je bila, da naslika Vinkov portret in ga podari našemu društvu. Odločitev, da portret ostane v lasti našega društva je botrovala odločitvi, da ga v vadbenem centru »posodimo«, center pa poskrbi za njegovo postavitev na primerno mesto. Slovesno je Zlatko portret predal Mariji Jakopin, katera je odgovorna oskrbo centra.
Od kulture k športu:
Kljub zapletom smo uspeli zagotoviti udeležbo ene ekipe, ki nas je zastopala na državnem prvenstvu v Taroku. Tisti, ki kartate veste, da ni »čisto vse« v znanju, včasih je treba je treba dobiti tudi prave karte, da lahko napraviš dober »špil«. In ko sta dva proti tebi, ti pa tipaš kaj ima kateri, da lahko zmagaš proti njima, niso ravno »mačje igre«. Gre za res, včasih se na čelu pojavijo celo potne srage. Pa se naši niso dali! Med posamezniki je drugo mesto zasedel naš Jaka, Mojca in Rado pa sta žal ostala letos brez vrhunske uvrstitve. Nič ne de, bomo spet poskusili na 8. državnem prvenstvu! Vsekakor čestitke vsem trem! Več o rezultatih in poteku najdete na spletnem naslovu https://www.zdruzenje-sever.si/sl/news/zdruzenje-sever/7-drzavno-prvenstvo-zpvd-sever-v-taroku.html
Več sreče so imeli naši strelci z zračno puško na tekmovanju »Spominski dan Sever«, ki je bilo 29. novembra v Solkanu, kjer je naša ekipa v sestavi Doneski, Frece in Vašl osvojila odlično drugo mesto in za las zgrešila najžlahtnejšo kolajno. Nič bat, pridemo še poskusit, sicer pa … bravo fantje. Da pa niso od muh tudi predstavnice nežnejšega spola je ponovno dokazala naša Mojca, ki je med 31. tekmovalci, v skupni razvrstitvi, zasedla 12. mesto. Žal je po spletu okoliščin ostala brez ekipe, je kje kdo, ki bi jo lahko v bodoče podprl, da bi v bodoče lahko sodelovala v ekipnem delu tekmovanja? Pogoj, nekaj časa, mirna roka in oster pogled, ostalo bo napravil trening!
In, da ne bo ostalo samo pri obljubah, dodajam bližnjico do zapisa, ki sicer nosi starejši datum, gre pa za iskreno in globoko čutenje našega Bojana. Zapis, ki je aktualen tudi danes. Jaz se potrudim, da ne bo dobil veliko priložnosti za nadaljnje staranje, niti, da ostane pozabljen nekje v »poštnem predalu«. Najdete ga TUKAJ!