Ob Dnevu državnosti R Slovenije, 34 let po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti, so nekateri spomini še vedno živi. V noči po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti smo lahko spremljali izhod enot Jugoslovanske ljudske armade (JLA), večji del ljudi pa se je zbudil v kaos. Sledilo je obdobje oboroženih spopadov enot Milice in Teritorialne obrambe z enotami JLA, v katerih smo imeli tudi smrtne žrtve in več ranjenih. Slava jim! Bili smo skupaj v Trzinu, Toškem čelu, Depali vasi, Mokronogu … vse do odhoda zadnjega vojaka JLA z ozemlja R Slovenije, trenutka, ko smo postali dejansko suvereni in smo lahko sami odločali o svoji usodi v “mejah mogočega”.
V tem času poteka na svetovnem prizorišču precej kaotična situacija, različni viri skrbijo za zmedo in brez kritične analize s kančkom zdrave pameti zlahka izgubljamo fokus in bistvo problema. Vendar v osnovi ni dvoma, tisti, ki je napaden, pa ne nujno zgolj z orožjem, ima neodtujljivo pravico do samoobrambe. Tako, kot smo jo imeli mi!
Če za konec zapišem še mojo željo: živimo danes, to je naš čas, bodimo enotni v tem kar je pomembno za vse nas, do namišljene različnosti bodimo strpni. Le tako si lahko zagotovimo prihodnost, ki ne bo obremenjevala nas, ne naših zanamcev.
Želim vam prijetno in ponosno praznovanje. Srečno Slovenija!
