Prazniki so z zakonom določeni datumi, ki se skozi čas kažejo v posameznih dnevih, določena jim je vsebina, ki nas spominja na pomembna dejanja ali izjemne osebe. Prav posebno mesto in intimno noto pa ima prihajajoči praznik Dan spomina. Dan, ko slavimo spomin na nam drage ljudi, katerih poslanstvo “na tem svetu” je že zaključeno. Pozivam vas, da se v prihajajočih dneh spomnimo, morda celo obiščemo grobove naših najdražjih, nekdanjih sodelavcev in prijateljev, skratka tistih, ki so nas podpirali pri iskanju lastne podobe in našega skupnega, marsikdaj pa tudi osebnega poslanstva. Spomnimo se drobnih radosti, ki so nam na obraze izvabljali nasmeške, na ramo na kateri smo se lahko spočili, na vzpodbude, skratka na vse “tiste lepe stvari” 🙂 Verjetno je v kakšnem kotičku kakšnega srca še zmeraj skrita tudi kakšna zamera. Pa je smiselno gojiti zamero do mrtvih? Poiščimo njen vzrok, ga poglejmo z današnjega zornega kota, zavejmo se, da gre zgolj za občutek v nas, ki je vezan na določen dogodek v preteklosti (lahko, da je bil nujen za nekaj lepega kasneje). Sprejmimo ga takega kot je in bodimo velikodušni z hvaležnostjo in odpuščanjem …
Za vse naše umrle: najdražje, sodelavce, prijatelje tudi soborce … naj jim bo večna Slava!