V soboto, 6. junija 2020, smo po dolgem času po corona pandemiji spet imeli planinski pohod. Naš cilj je bila 2125 m visoka Peca oz. Kordeževa glava. Iz Ljubljane smo se v jutranjih urah s kombijem odpravili proti Koroški. Za organizacijo in varno hojo je poskrbel Anton Vozelj ob pomoči Mateje Udovč, pridružil pa se nam je tudi Aleksander Mali, član PVDS za Koroško, ke je bil udeleženec osamosvojitvenih procesov za Slovenijo.
Ustavili smo se ob sotočju rek Meže in Javorskega potoka na začetku Mežiške doline. Mali nam je predstavil zgodovino doline doline ter aktualni gospodarski, kulturni in športni utrip kraja. Črna je bila prvič omenjena leta 1109 kot Črni potok, leta 1137 pa kot Črna. Leta 1620 se je v Črni začelo fužinarstvo, v Koroškem deželnem muzeju v Celovcu hranijo pisni vir iz leta 1644, ki omenja rudarjenje v Črni, listina iz leta 1665 pa dovoljuje kopanje svinčenega sijajnika. Rudarjenje svinčeve in cinkove rude se je nadaljevalo celih 330 let z nekaj vmesnimi prekinitvami. V 18. stoletju se je razvilo tudi železarstvo. Po drugi svetovni vojni je bila Mežiška dolina imenovana »dolina smrti«, saj je kisel dež uničil vegetacijo. Črna je znana tudi po športnikih, zato je tu tudi muzej slovenskih olimpijcev, še posebej znani so bratje Pudgar in Tina Maze. Sredi kraja je trg, na katerem stoji Plečnikov kip, ki ima prav posebno zgodovino.
Nadaljevali smo do Tople, kraja, ki je dobil ime po vodi, ki nikoli ne zamrzne. Krajinski park Topla je alpska dolina pod južnimi stenami Pece, ki je zaščitena zaradi svojih izjemnih naravnih lepot. Topla je bila tudi naše izhodišče za vzpon na Peco. Vzpeli smo se po neoznačeni lovski poti, ki je nas je presenetila z izjemno strmino do vrha Kordeževe glave, med potjo pa smo lahko opazovali bogato gorsko cvetje, pogorja Smrekovca, Olševe, Uršlje gore, Raduhe za nami, pa so se odpirali pogledi na Veliko in Menino planino. Na prevalu, smo sledili delčku poti po avstrijski strani, toliko, da smo pokukali na avstrijsko stran pobočja, nato pa po slovenski poti, v megli in vetrun nadaljevali proti vrhu Pece in jo osvojili. Ob spustu smo se ustavili še v votlini Kralja Matjaža v neposredni bližini doma na Peci, kjer je postavljen bronast kip Kralja Matjaža, ki se bo prebudil, ko mu bo brada sedemkrat zrasla okoli mize.
Pred nami je bil še zadnji del dvournega spusta v dolino Topla, precej strm, a z vsaj nekaterimi položnimi deli. Pogrešali smo dobre skrbnike poti, saj smo se neprestano plazili pod ali po ovinkih, da smo lahko obšli številna podrta debla.
Spominski del poti smo zaključili na mejnem prehodu Holmec, na katerem je med 27. in 29. junijem 1991 potekal eden najbolj obsežnih spopadov med Slovensko policijo, TO RS in JLA. Mali, ki je bil sam udeleženec teh spopadov nam je predstavil potek dogodkov. Poleg promocije našega društva med udeleženci PD Preddvor in IPA Ljubljane, je imel pohod tudi humanitarno noto. S seboj smo namreč vzeli popolnoma slepega pohodnika, ki nam je sledil na vsej poti. Iz tega pohoda smo odšli vsi skupaj bogatejši za velika nova spoznanja o življenju slepih in življenjski filozofiji nasploh.
Po predlogi mag. Franceske Žumer, za PVDS Specialna enote priredil Vozelj Anton.