Pozdravljeni, direktno, iz prvih junijskih novic????
Ne vem a me je prijela pomladna utrujenost (sicer malo pozno) ali je kriva zgostitev dogodkov, ki terja svoj davek. Konec maja in v začetku junija se kar dogaja in ni videti konca, čeprav je na urniku ostalo le še malo prostora. Pa gremo po vrsti:
Prispevek za izdelavo panojev o Vinku Bezniku je napisan, usklajen z Anko, zdaj zbiram slike, ki bodo podprle napisano. Žal lahko delam le s tistim kar imam, odziv pa je pač takšen kot je lahko.
Pohod na Toško Čelo smo izvedli, čestitke Škofu in Bojanu, da nista obupala, vsem, ki ste se krajše udeležili krajše slavnosti pri Dobnikarjevih in potem družno in dobre volje podali na vrh pa velik hvala.
Brez vas bi bila zahvala Olgi za prijazen sprejem naših fantov v času napetosti 1990 – 1991 precej osiromašena, moje besede zahvale njej in pokojnemu Janezu pa precej prozorne, čeprav so bile mišljene in izrečene iskreno.
Spomin na dogodke »zalutale« enote tankov JLA je obudil Bojan, ki vsake toliko z njih pobriše prah in jih osvetli, tokrat tudi iz kakšnega drugega kota, ki so ga izzvali prisotni. Vedno je čas za osebni pogled in doživetje konkretnega, ki je drugim ušlo. Po sestopu s Toškega Čela smo se pridružili našim zanamcem v Savljah na neformalnem druženju ob 50. obletnici »naše enote«, razlogov za druženje pa je bilo še več. Nekaj smo sofinancirali, bilo je luštno, pripovedovale so se zgodbe. Mi v glavnem naše, potegnjene iz naftalina, naši zanamci kaj svežega, pa kljub temu med nami ni bilo čutiti prepada. Več kot prijetno je bilo, bo treba ponoviti, lepo bi bilo, če bi postalo tradicionalno.
27. maja smo skupaj z Andrejem izvedli usposabljanje praporščakov Združenja Sever, v glavnem stari znanci, dobra tretjina pa takih, ki so se za čast nositi prapor društva odločili letos. Ja, ni ga čez ponos, saj prapori predstavljajo enote iz nekega obdobja, dogodke, ki so se zgodili in končno nas same. In ni dovolj le poznati postopke in jih uriti, saj veste: ponavljanje je … Slednje je bilo za nas mala generalka za dostojno poslovitev od našega Zdenka Cizeja, od katerega smo se dokončno poslovili 1. junija na ljubljanskih Žalah. Naj počiva v miru. Ob tej priliki pa se zahvaljujem našim praporščakom, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi pogrebne slovesnosti.
Škof je uspel zbrati rekordno število ekip, ki nas bodo zastopale v šahu, metu bombe, streljanju z ZP in pikadu na letošnjih veteranskih igrah v Dravogradu to soboto. Javimo rezultate in se usmerimo v finalne priprave na 11. DP ZPVDS v šahu in šahovski turnir »Trzin ’91«.
O polaganju venca na spominsko ploščo »Trzinske bitke« in občinske slovesnosti v Trzinu obvestila sledijo, 27. 6. pa naj bi bila v Portorožu slovesnost ob Dnevu policije. Praporščaki: »POZOR«.
Veteranski pozdrav,